Multipla skleroza

Osnove oblike MS

Značilnosti

CIS^5-6

Z izrazom CIS opisujemo prvo epizodo nevroloških simptomov, ki nastopi v odsotnosti povišane telesne temperature ali okužbe in traja > 24 ur. Nastane kot posledica avtoimunega vnetja oziroma demielinizacije v osrednjem živčevju in lahko predstavlja predstopnjo MS. Najpogostejša oblika CIS je vnetje vidnega živca, od preostalih simptomov pa vidimo pogosto še pojav dvojnih slik, motenj občutenja, težav z ravnotežjem ali šibkosti udov.



Ni nujno, da se pri vseh bolnikih s CIS sčasoma razvije MS. Prehod v MS je včasih težko napovedati, nevrologi si pri oceni tveganja pomagajo z magnetnoresonančnim slikanjem in preiskavami možganskega likvorja. Višje tveganje za razvoj MS v prihodnjih letih imajo bolniki, pri katerih so na MR slikah prisotne tipične spremembe v beli možganovini ali ugotovijo prisotnost oligoklonalnih trakov v likvorju.



Študije kažejo, da lahko zgodnje zdravljenje bolnikov s CIS odloži ponoven zagon bolezni in s tem prehod v MS, zato nekaterim bolnikom, predvsem tistim z visokim tveganjem, zdravniki predlagajo uvedbo zdravljenja.

RRMS^{2-3, 7}

RRMS je najpogostejša oblika poteka bolezni. Kar 85 % bolnikov z MS ima RRMS, za katero so značilne jasno opredeljene epizode zagonov in remisije (obdobja delnega ali popolnega okrevanja). Potek bolezni se razlikuje od bolnika do bolnika, zato se lahko razlikujejo tudi pogostnost, resnost in trajen vpliv novih simptomov pri zagonih.

SPMS^8-10

SPMS se lahko pojavi pri do 80 % bolnikov z RRMS. V tej fazi bolezni postanejo zagoni manj pogosti ali celo popolnoma izginejo. Temu je pridruženo splošno poslabšanje že znanih simptomov in nevroloških težav, lahko pa se pojavijo tudi novi simptomi. Pogosteje so prisotne kognitivne motnje in telesne omejitve. Pomembna je zgodnja prepoznava napredovanja.

PPMS^11-13

Pri manjšem deležu (približno 10-15 %) bolnikov z MS bolezen od samega začetka poteka s postopnim napredovanjem nevroloških težav, brez sočasnega pojava zagonov, kar imenujemo PPMS. Bolniki za PPMS zbolijo v povprečju 10 let kasneje kot za RRMS in če za MS v splošnem velja, da pogosteje obolevajo ženske, PPMS pogosteje diagnosticirajo pri moških.



Najpogostejši simptom PPMS so težave s hojo, ki skozi čas postopoma napredujejo. PPMS pa ne poteka enako pri vseh bolnikih. V določenih obdobjih je lahko bolezen povsem stabilna, pri manjšem deležu bolnikov pa se lahko pojavijo tudi zagoni ali pa na magnetno resonančnih slikah ugotovijo prisotnost novih ali s kontrastom obarvanih sprememb. PPMS zato strokovnjaki delijo na aktivno in neaktivno obliko, glede na prisotnost napredovanja težav pa na PPMS z in brez napredovanja.